Skupina HSE

Intervju, Vladimir Gabrijelčič: Vlaganje v razvoj in okolje

novice

13.12.2010

Konec septembra so nadzorniki Soških elektrarn Nova Gorica (SENG) potrdili Vladimirja Gabrijelčiča za vodenje Soških elektrarn v naslednjih štirih letih. Nov mandat mu je zaupan sredi naslednjega naložbenega cikla, rekonstrukcije HE Plave 1 iz 1940 in HE Doblar 1 iz leta 1939 ter menjave hidromehanske opreme na jezu Podselo, ob tem pa tečejo postopki za nadaljnjo gospodarno izrabo modre energije ob Soči s pritoki.

Diplomirani inženir elektrotehnike Vladimir Gabrijelčič se v elektrogospodarstvu dobro počuti, svoje navdušenje pa prenaša tudi na sodelavce. Kot član Inženirske zbornice Slovenije in upravnega odbora Energetske zbornice Slovenije pri GZS zavzeto spremlja napredek stroke in sodeluje pri predlogih ukrepov za razvoj stroke ter poklicnega in strokovnega izobraževanja. Je tudi član nadzornega sveta Hidroelektrarn na Spodnji Savi. Kot predsednik Kajak-kanu kluba Soške elektrarne skrbi za vez med SENG kot koncesionarjem za gospodarsko izrabo Soče s pritoki in mladimi ljubitelji voda, ki vidijo na Soči predvsem lepoto in športne izzive. Različni pogledi na Sočo so vedno znova izziv za kakovostno in zavzeto delo z lokalnimi skupnostmi vse od izvirov rek v povodju Soče. V odgovorih v nadaljevanju so povzeti pogledi Vladimirja Gabrijelčiča na razvoj SENG in na življenje ob Soči s pritoki.

Ob črpalni hidroelektrarni v Avčah SENG upravlja še pet velikih hidroelektrarn in 21 hidroelektrarn do 10 MW moči. Pretekli mandat je zaznamovala gradnja prve slovenske črpalne hidroelektrarne v Avčah. Kakšni so načrti za prihodnja štiri leta?

Tudi prihodnja štiri leta bodo usmerjena v kakovostno poslovanje in v razvoj podjetja, to je gradnjo novih objektov, ter v vsestranski razvoj Soških elektrarn, torej tako finančni, tehnični kot kadrovski razvoj. Poudariti moram, da je razvoj glavno gibalo življenja v podjetju. Izkušnje me učijo, da je dobro vzdušje med zaposlenimi ključ do uspeha, zato mu bomo namenjali veliko pozornosti. Ob zavzetem izvajanju službenih dolžnosti bomo skrbeli še za razvoj kompetenc in sposobnosti zaposlenih, njihovo izobraževanje in usmerjali njihove vsakdanje dejavnosti v napredek Soških elektrarn. Napredek pa za Soške elektrarne pomeni gradnja objektov za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, ob vodi razmišljamo še o vetrni in sončni energiji. Poleg tega pa bo treba obnoviti obstoječe hidroelektrarne, da obdržimo proizvodne kapacitete.

Kako potekajo priprave na gradnjo hidroelektrarne na Učji?

Vsak napor, vložen v priprave na gradnjo hidroelektrarne na Učji, je podvojen zaradi lepote doline in razumljive občutljivosti na dogajanje v dolini. Učja lahko postane primer, kako je mogoče v to neokrnjeno dolino, čeprav Učja priteče iz italijanske urbanizirane doline, umestiti elektroenergetski objekt v prostor brez degradacije okolja. Zato vlagamo izjemne napore v pripravo predloga, pri čemer sodelujemo s številnimi institucijami. Nikomur ni vseeno, kaj bomo naredili iz doline. Prizadevamo si za predlog, ki je še v pripravi in bo ljudem ob Učji in Bovškem doprinesel k boljšim razmeram in ponudil nove razvojne možnosti. Lep dokaz, da je mogoče elektroenergetske objekte izkoristiti tudi za druge koristi prebivalstva, je akumulacijsko jezero za HE Doblar, ki je ponudilo priložnost za razvoj turizma in športa v tolminski občini.
Upam si trditi, da je za razvoj tega območja vsekakor potrebna kakovostna elektroenergetska oskrba območja, ki bi jo le-to pridobilo z gradnjo HE Učja skupaj s celovito elektroenergetsko infrastrukturo.

Od 2003, ko ste prevzeli vodenje SENG, ste zgradili center vodenja Soških elektrarn, s katerim ste racionalizirali upravljanje in nadzor elektrarn, mali hidroelektrarni Klavžarica in Ajba in seveda prvo slovensko črpalno hidroelektrarno v Avčah. Kaj je bil največji izziv dosedanjih mandatov?

Zagotovo je bil največji izziv gradnja prve slovenske črpalne hidroelektrarne v Avčah. To je projekt vseh nas, soškarjev. Sodelavci so se dobesedno zagnali v delo na projektu ČHE Avče, tako da ga danes do podrobnosti obvladamo. Zagnanost je pomagala pri usvajanju obširnega tehničnega znanja, saj gre za novost v slovenskem energetskem prostoru, s kakršno se prej v praksi nismo srečali. Ne samo dejstvo da je to prva črpalna elektrarna, temveč tudi tehnične novosti so v svetu prava redkost. Usvojili smo znanje in črpalno hidroelektrarno uspeli zgraditi in danes z njo obratujemo v mejah, ki nam jih dopušča še nedokončano omrežje. Novosti in pridobljeno tehnično znanje bomo z veseljem delili pri gradnji ČHE Kozjak. Seveda pa so ključni za uspešno realizacijo zastavljenega vsi sodelavci v Soških elektrarnah, ki s predanostjo delu in stroki vedno znova presegajo pričakovanja.

Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in ljudmi v porečju Soče je bilo vaša močna točka vse od 2003, ko ste prevzeli vodenje. Kako boste nadaljevali v novem mandatu?

Tudi v novem mandatu bomo v Soških elektrarnah nadaljevali vzajemen odnos do okolja. Zavedamo se, da z objekti posegamo v okolje, tako kot človek s svojim delovanjem spreminja naravno krajino v kulturno krajino. Seveda ni recepta in enkraten uspeh ne pomeni veliko. Zavedamo se, da moramo skupnosti, v katero z umestitvijo objekta trajno posežemo, nekaj nuditi, nekaj vrniti. Zato sodelujemo pri razvoju okolja, športa in podpiramo dejavnosti za zviševanje kakovosti življenja. Ena takih dejavnosti je patronat nad Kajak-kanu klubom Soške elektrarne. Zlasti prednjači skrb za mladi rod, ki mu želimo ponuditi več, jih odtrgati s cest, ulic in od slabih navad ter mladim ponuditi rekreacijo in priložnost za športne izzive v zdravem okolju. Proizvodnja elektrike je panoga, ki ne ponuja številnih delovnih mest. Zaposlujemo vedno ljudi iz okolice, in to zelo kakovosten kader tako po znanju kot po psiholoških lastnostih. Za kakovostne odnose do okolja smo odgovorni vsi zaposleni, zato so dobri odnosi z okoljem še en uspeh in dokaz pravega vzdušja več, čeprav veliko novih delovnih mest ne moremo ponuditi.

Raba električne energije narašča, temu se prilagajate tudi proizvajalci. Zahteve EU po povečanju deleža obnovljivih virov energije so znane. Je v Posočju še kaj neizkoriščenih možnosti?

So še možnosti tako na Soči kot na Idrijci. Naše trenutno realne možnosti so male HE na Možnici in Kneži. Pravi izziv pa bo Učja. Poudariti moram, da poskušamo vse nove projekte obdelati s stališča večnamembnosti, kar pomeni, da proučujemo poleg proizvodnje električne energije tudi možnosti za razvoj turizma, športa, rekreacije in tudi za potrebe drugih gospodarskih panog.

Kako se boste vključili v izrabo vetrne in sončne energije?

Proučujemo možnosti za gradnjo vetrne in sončne elektrarne na območju zgornjega bazena ČHE Avče na Kanalskem vrhu. Rob Banjške planote se ravno na tem mestu prevesi in tam veter skorajda neprestano piha, zato proučujemo možnost gradnje ene vetrne elektrarne do 10 MW. Na 80 metrov visokem merilnem stolpu že od novembra 2009 izvajamo meritve, ki bodo potekale najmanj dve leti, na podlagi teh meritev bomo poiskali ustrezno rešitev. Na nasipu bazena pa načrtujemo gradnjo sončne elektrarne. Tako bi uresničili zamisel za vzpostavitev učne poti za spoznavanje pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov energije.

Rekonstrukcija agregatov HE Doblar 1 in HE Plave 1, ki obratujeta od leta 1939 oz. 1940, je v polnem teku. Prav tako rekonstrukcija hidromehanske opreme na jezu Podselo. Kako potekajo dela?

To je projekt doinštalacije in obnove sistema HE Doblar in HE Plave. Doinštalacija je potekala v devetdesetih letih in je pomenila povečanje inštaliranega pretoka na 180m3/s, da celotna veriga na Soči obratuje z istim inštaliranim pretokom za proizvodnjo vršne energije. Hkrati pa je pomenila tudi povečanje moči za 60 MW. V teku je obnova opreme približno 70 let starih elektrarn, ki so doživele v letu 1948 prehod na frekvenco 50Hz brez bistvenih sprememb ter v osemdesetih letih prejšnjega stoletja dograditev opreme za lokalno avtomatizacijo in daljinsko vodenje. Obnova predstavlja zamenjavo vse opreme brez povečanja kapacitet elektrarn. Moč se bo spremenila le zaradi boljših izkoristkov nove opreme. Zamisel je zamenjava opreme po agregat na leto, medtem ko ostali agregati nemoteno obratujejo do zamenjave. Tak način gradnje je zahteven, vendar zagotavlja nemoteno proizvodnjo. Dela so se začela letos na HE Doblar 1 in bodo zaključena do leta 2015 z zamenjavo opreme drugega agregata na HE Plave1.

Kako poteka sodelovanje s HSE? Kje so prednosti?

V HSE se zavedajo in podpirajo naše soodvisnosti z lokalnim okoljem pri poslovanju Soških elektrarn. Na tehničnem področju sodelovanje lahko označim kot izjemno dobro, saj znotraj stroke iščemo najugodnejše rešitve za zadovoljevanje kupcev. Sicer pa sodelovanje poteka v dobrih poslovnih okvirjih na vseh ravneh. Prednosti se pokažejo predvsem takrat, ko se pokaže vitalna odvisnost hidrašev od narave, kar bi za nas lahko pomenilo likvidnostne težave, ki jih v skupini z mešanim načinom proizvodnje električne energije ublažimo. Največjo prednost pa vidim v skupnem nastopu na trgu, zaradi česar ne nazadnje dosegamo boljše cene.

Zanesljivost delovanja je v energetiki ena temeljnih vrednot. Se na vseh področjih, od proizvodnje do distribucije h končnemu porabniku, dovolj vlaga v zanesljivost oskrbe, tudi na severnem Primorskem?

V Soških elektrarnah smo zadolženi za proizvodnjo električne energije, prenos in distribucija sta v domeni Elesa in Elektra Primorska. Upam, da bo naložba Elesa v projekt normalne in varne preskrbe severnoprimorskih porabnikov uspela kljub nasprotovanjem civilnih iniciativ in posameznikov. Seveda si želimo, da se čim prej zagotovita nemoteno delovanje črpalne hidroelektrarne in zanesljiva oskrba severne Primorske.

ČHE Avče je omogočeno polno delovanje?

Eles je v obstoječih razmerah omrežja omogočil, da ČHE Avče lahko deluje z določenimi omejitvami zaradi napetostnih težav v omrežju. Te bi odpadle ob dokončanju gradnje druge dvojne povezave z napajalno točko v RTP Divača.