Hidroenergiji rečemo energija iz obnovljivega vira, ker je vključena v vire energije, ki jih zajemamo iz stalnih naravnih procesov. Zajemanje obnovljivih virov energije ne izčrpa vira. Nasprotno pa z uporabo fosilnih goriv v kratkem času izčrpamo energijo, ki se je shranjevala tisoče ali milijone let. Zaradi tega se fosilna goriva (premog, zemeljski plin, nafta ipd.) ne štejejo med obnovljive vire, čeprav se načeloma lahko obnovijo, vendar v zelo dolgem času.

Največja prednost hidroelektrarn je, da ne onesnažujejo okolja, izkoriščajo obnovljiv vir energije, imajo dolgo življenjsko dobo in razmeroma nizke stroške obratovanja. Pri slabostih pa moramo omeniti umeščanje v prostor, ki predstavlja poseg v naravno okolje, spremembo vodotoka (akumulacije), prav tako lahko pregrade predstavljajo oviro za vodni živelj.

Poznamo tri različne tipe hidroelektrarn, in sicer pretočne, akumulacijske in črpalne hidroelektrarne.

Energija, ki jo proizvedejo hidroelektrarne, se prenaša do uporabnikov preko visokonapetostnih daljnovodov. Poznamo 400 kV, 220 kV in 110 kV prenosna omrežja. Visokonapetostni daljnovodi prenašajo električno energijo do razdelilnih transformatorskih postaj, ki napetost najprej znižajo glede na potrebe porabnikov in jo potem po nizkonapetostnem omrežju distribuirajo prav do končnih uporabnikov.

Največja hidroelektrarna na svetu je hidroelektrarna Treh sotesk na  reki Jangce na Kitajskem.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Jez_Treh_sotesk

Največja hidroelektrarna po količini proizvedene energije v Sloveniji je HE Zlatoličje na reki Dravi.

Soške elektrarne Nova Gorica upravljajo 27 hidroelektrarn. Enaindvajset je malih hidroelektrarn, pet velikih, leta 2009 se jim je pridružila tudi prva črpalna hidroelektrarna v Sloveniji – ČHE Avče. Predvidoma v sredini leta 2018 bo začela obratovati mala HE Kneža. 

Največja hidroelektrarna je ČHE Avče, z inštalirano močjo 180MW. Najstarejša hidroelektrarna, ki jo upravljajo Soške elektrarne Nova Gorica je MHE Mesto iz leta 1909.

Ekološko sprejemljiv pretok je tista količina in kakovost vode, ki zagotavljata ohranitev ekološkega ravnotežja v vodnem prostoru in ob njem. Zagotavlja, da se kljub odvzemu vode za potrebe hidroelektrarn ohrani ekosistem v prvotni naravni strugi, tj. v strugi med zajetjem vode in njenim izpustom iz hidroelektrarn.

 Qes se določa:

- pri odjemnih vode iz vodotokov, izvirov, jezer in podtalnic,

- za uporabnike kot so hidroelektrarne, ribogojnice, pri namakanju, za vodooskrbo, za potrebe industrije,

- z namenom, da je kljub odjemom vode zagotovljena normalna struktura in funkcija vodotoka kot ekosistema.

V primeru, da je naravni pretok nižji od ekološko sprejemljivega pretoka (Qes), se vode iz vodotoka ne sme odvzemati.

Ribja steza je umetno narejen prehod za ribe čez visoke vodne pregrade.

Izgradnja hidroelektrarn predstavlja poseg v naravno okolje tako v času gradnje kot kasneje ob obratovanju. Največji poseg predstavljajo akumulacijski bazeni in infrastruktura, vendar so vplivi v času gradnje bistveno večji od vplivov v času obratovanja.

Za pripravo smernic in pogojev izvajanja okoljevarstvenih ukrepov v skladu z zakonodajo so bile in se še opravljajo številne študije, poleg tega pa je zagotovljen tudi nadzor nad izvrševanjem predpisanih okoljevarstvenih zahtev. Dosledno upoštevanje mednarodnih standardov z ustreznimi tehnološkimi rešitvami zagotavlja hidroelektrarnam varno in okolju prijazno proizvodnjo električne energije.

Strategije in razvojni načrti temeljijo na izrabi obnovljivih virov energije ter vključujejo strategije obvladovanja vplivov na okolje. Družba SENG tako sledi načelom trajnostnega razvoja ter celovitemu sistemu odgovornega ravnanja z okoljem.

Soške elektrarne Nova Gorica opazujejo vpliv obratovanja hidroelektrarn z monitoringom okolijskih parametrov. Monitoring okolijskih parametrov je opazovanje okolijskih parametrov, na katere vpliva obratovanje hidroelektrarne. Namen monitoringa so prepoznavanje, spremljanje in ugotovitev trendov pojavov, ki so nastali zaradi obratovanja hidroelektrarn. Rezultati monitoringa se uporabijo za določitev vplivov na okolje ter ukrepov za preprečitev nevarnih in škodljivih pojavov za okolje. O dobljenih rezultatih o stanju okolja se periodično, skladno z zakonodajo, poroča pristojnim institucijam.

Poleg obratovalnega monitoringa se dodatno izvaja monitoring za gradnjo novih hidroenergetskih objektov. Namen tovrstnega monitoringa je identifikacija, spremljanje in ugotovitev trendov pojavov nastalih kot posledica gradnje in obratovanja.

SENG zmanjšujejo vpliv hidroelektrarn na okolje z odgovornim izkoriščanjem vodnega potenciala, preučevanjem vplivov na okolje že v sami fazi načrtovanja gradnje HE, vzdrževanjem akumulacijskih jezer in sonaravnim urejanjem vodne infrastrukture, doslednim spremljanjem ekološko sprejemljivega pretoka in monitoringom okolijskih parametrov.

Vodilo SENG pri upravljanju s hidroelektrarnami na povodju reke Soče je njihova večnamenska izraba. Že ob načrtovanju vsake hidroelektrarne v SENG-u preučijo možnosti sodelovanja z občinami, lokalnimi turističnimi društvi, ribiškimi družinami in muzeji, da bi nadgradili pridobivanje električne energije z rešitvami, ki nudijo lokalni skupnosti dodatne koristi. Primeri simbiotičnega odnosa med pridobivanjem električne energije in umestitvijo hidroelektrarne v lokalno okolje je razvoj turističnih dejavnosti ob hidroelektrarnah, sočasna gradnja vodovodov in hidroelektrarn, gradnja ribogojnic ob hidroelektrarnah in ohranjanje tehnične dediščine.

Hidroelektrarne proizvajajo električno energijo iz potencialne energije vode. Voda vrti vodno turbino, le-ta pa generator, ki pretvarja mehansko energijo v električno. Količina pridobljene energije je odvisna od padca in količine vode.

Vodna turbina je pogonski stroj, pri katerem se potencialna energija vode pretvarja v mehansko energijo, ta pa se z električnem generatorjem pretvarja v električno energijo. Vodne turbine delimo na Peltonovo, Francisovo in Kaplanovo turbino.

Električni generator je naprava, ki po principu elektromagnetne indukcije proizvaja električno energijo.

Klavže so vodna pregrada, za katerimi se akumulira voda. S pomočjo klavž so idrijski rudarji regulirali nestalen tok idrijskih rek in omogočili prevažanje lesa vse leto. Sprva so bile zgrajene iz lesa in kamenja, po letu 1770 so jih nadomestile zidane klavže. Klavže so bile zgrajene na premišljeno izbranih mestih, tako da so tesno vpete v strugo vodotoka.

Kanomeljske klavže so bile zgrajene pod vladavino cesarja Napoleona I. leta 1813 na vodotoku Klavžarica. Akumulirale so do 16.000 m³ vode in za potrebe rudnika obratovale do leta 1912. Jeseni leta 2001 se je začela dolgo načrtovana obnova klavž, ki se je končala spomladi 2005. Sanacija je potekala v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine in v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS in Mestnim muzejem Idrija. Za klavžami akumulirana voda služi za proizvodnjo elektrike v mali HE Klavžarica. 

Vse slovenske hidroelektrarne proizvedejo približno 4200 GWh skupaj.

SENG proizvede približno 12,5 odstotka hidro energije in 3 odstotke vse električne energije proizvedene v Sloveniji.