• Začetek obratovanja: 2008
• Ime vodotoka: Soča
• Skupni instalirani pretok: 2,5 m³/s
• Bruto padec: od 10,2 do 11,7 m
• Število agregatov: 1
• Instalirana moč: 250 kW
• Tip generatorja: asinhronski
• Tip turbine: vertikalna cevna
• Povprečna letna proizvodnja: 1.400 MWh
• Priklop na omrežje: 20 kV

HE je bila zgrajena 1991 v Podbrdu na Mohorčevem potoku. Elektrarna je tako kot vsi ostali objekti Soških elektrarn sonaravno vključena v lokalno okolje. Obdajata jo skalovje in pomirjajoče zelenje, nad njo pa se razprostira osupljiv pogled na visokogorske lepote.

• Začetek obratovanja: 1991
• Ime vodotoka: Mohorčev potok
• Skupni instalirani pretok: 0,25 m³/s
• Bruto padec: 254 m
• Število agregatov: 1
• Instalirana moč: 500 kW
• Tip generatorja: sinhronski
• Tip turbine: Pelton
• Povprečna letna proizvodnja: 1.500 MWh
• Priklop na omrežje: 0,4 kV

HE je bila zgrajena leta 1984 in je v veliki meri izboljšala energetsko stanje na Cerkljanskem. Še posebej pomembna je v izrednih razmerah, saj omogoča nemoteno obratovanje najpomembnejših obratov tovarne Eta. Idejna zasnova elektrarne je bila izdelana že leta 1951, na pobudo elektrogospodarske šole v Cerknem, ki jo je želela uporabljati pri praktičnem usposabljanju dijakov.

• Začetek obratovanja: 1984
• Ime vodotoka: Zapoška
• Skupni instalirani pretok: 0,42 m³/s
• Bruto padec: 131 m
• Število agregatov: 1
• Instalirana moč: 436 kW
• Tip generatorja: sinhronski
• Tip turbine: Pelton
• Povprečna letna proizvodnja: 1.250 MWh
• Priklop na omrežje: 20 kV

HE na reki Vipavi je začela obratovati leta 1922. Na začetku je oskrbovala z energijo le ožjo okolico. Kasneje, z razširitvijo njenega omrežja, je oskrbovala širše območje spodnje Vipavske doline in dolino Branice.

• Začetek obratovanja: 1922
• Ime vodotoka: Vipava
• Skupni instalirani pretok: 12 m³/s
• Bruto padec: 2,4 m
• Število agregatov: 2
• Instalirana moč: 150 kW
• Tip generatorja: asinhronski
• Tip turbine: Francis
• Povprečna letna proizvodnja: 550 MWh
• Priklop na omrežje: 0,4 kV

HE je bila zgrajena leta 1931 in je bila v tistem času najmočnejša na Primorskem. Imela je dva agregata s skupno instalirano močjo 2850 kVA. V prvi vrsti je bila namenjena oskrbovanju tekstilne industrije v Ajdovščini. Zaradi hudourniškega značaja potoka Hubelj ni uspela vedno proizvesti dovolj energije.

• Začetek obratovanja: 1931
• Ime vodotoka: Hubelj
• Skupni instalirani pretok (m³/s): 2,7 m³/s
• Bruto padec: 110 m
• Število agregatov: 2
• Instalirana moč: 2.100 kW
• Tip generatorja: sinhronski
• Tip turbine: Francis
• Povprečna letna proizvodnja: 10.000 MWh
• Priklop na omrežje (kV): 20 kV

HE je začela redno obratovati leta 1987 na potoku Jelenk. Gre za najmanjšo HE v omrežju Soških elektrarn.

• Začetek obratovanja: 1987
• Ime vodotoka: Jelenk
• Skupni instalirani pretok: 0,25 m³/s
• Bruto padec: 40,7 m
• Število agregatov: 1
• Instalirana moč: 70 kW
• Tip generatorja: asinhronski
• Tip turbine: Banki
• Povprečna letna proizvodnja: 100 MWh
• Priklop na omrežje: 0,4 kV

HE je bila zgrajena leta 2005 na potoku Kanomeljca. Hkrati z gradnjo elektrarne so Soške elektrarne v sodelovanju z Mestnim muzejem Idrija in ob denarni podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije obnovile Kanomeljske klavže in jim dale novo namembnost. Klavže, tehniški spomenik iz časa Napoleonove oblasti, po obnovi služijo kot pregrada za elektrarno. Elektrarna je s cevovodom povezana z zajezitvijo klavž.

• Začetek obratovanja: 2006
• Ime vodotoka: Klavžarica
• Skupni instalirani pretok: 0,3 m³/s
• Bruto padec: 125 m
• Število agregatov: 1
• Instalirana moč: 303 kW
• Tip generatorja: sinhronski
• Tip turbine: Pelton
• Povprečna letna proizvodnja: 1.200 MWh
• Priklop na omrežje: 20 kV

• Začetek obratovanja: 2018
• Ime vodotoka: Kneža
• Skupni instalirani pretok: 1,5 m³/s
• Bruto padec: 73,70 m
• Število agregatov: 1
• Instalirana moč: 850 kW
• Tip generatorja: trifazni sinhroni
• Tip turbine: horizontalna Francis
• Povprečna letna proizvodnja: 3.300 MWh
• Priklop na omrežje: 20 kV

HE je začela obratovati leta 1979 in leži na potoku Prošček. Z njeno izgradnjo je bila omogočena elektrifikacija vasi Knežke Ravne, ki do takrat ni bila povezana z električnim omrežjem. Na potoku Prošček je sicer že obratovala majhna elektrarna, ki pa je vaščanom služila le za razsvetljavo.

• Začetek obratovanja: 1979
• Ime vodotoka: Prošček
• Skupni instalirani pretok: 0,28 m³/s
• Bruto padec: 53 m
• Število agregatov: 1
• Instalirana moč: 100 kW
• Tip generatorja: asinhronski
• Tip turbine: Francis
• Povprečna letna proizvodnja: 470 MWh
• Priklop na omrežje: 0,4 kv

HE je bila zgrajena leta 1993 na potoku Prošček. Gre za pretočno, derivacijsko HE, brez možnosti akumuliranja vode. Poganja jo horizontalna dvošobna Pelton turbina.

• Začetek obratovanja: 1993
• Ime vodotoka: Prošček
• Skupni instalirani pretok: 0,65 m³/s
• Bruto padec: 162 m
• Število agregatov: 1
• Instalirana moč: 810 kW
• Tip generatorja: sinhronski
• Tip turbine: pelton
• Povprečna letna proizvodnja: 3.700 MWh
• Priklop na omrežje: 20 kV

Skupaj s HE Plužna sta bili zgrajeni za oskrbovanje gradbišča predvidene železnice po Soški dolini do Trbiža. Graditi so jo začeli leta 1927, končali 4 leta pozneje. Ko je bila ideja o gradnji železnice opuščena, so jo uporabili za elektrifikacijo gornjega Posočja. HE Log je derivacijska elektrarna z manjšo akumulacijo, ki koristi vodo Mangartskega potoka.

• Začetek obratovanja: 1931
• Ime vodotoka: Mangartski potok
• Skupni instalirani pretok: 0,5 m³/s
• Bruto padec: 445 m
• Število agregatov: 1
• Instalirana moč: 1.600 kW
• Tip generatorja: sinhronski
• Tip turbine: Pelton
• Povprečna letna proizvodnja: 4.600 MWh
• Priklop na omrežje: 20 kV

Derivacijsko HE so začeli graditi že v času Avstro-Ogrske monarhije, obratovati pa je začela leta 1932. Danes je to ena najzanimivejših še delujočih rudniških elektrarn. Ob zaprtju rudnika so jo prevzele Soške elektrarne in jo v letih 1983–1985 obnovile ter posodobile. V celoti je bil obnovljen stari jez na Idrijci, kjer sta vgrajeni dve vodni blazini, ki avtomatsko regulirata višino zajezene vode.

• Začetek obratovanja: 1932
• Ime vodotoka: Idrijca
• Skupni instalirani pretok: 5 m³/s
• Bruto padec: 12,7 m
• Število agregatov: 2
• Instalirana moč: 440 kW
• Tip generatorja: sinhronski
• Tip turbine: Francis
• Povprečna letna proizvodnja: 1.700 MWh
• Priklop na omrežje: 20 kV

HE je bila zgrajena leta 1909, v svoji dolgi zgodovini pa je morala zaradi naravnih nesreč večkrat prekiniti delovanje, nazadnje po potresu leta 1976. Stavba je utrpela tako hude poškodbe, da je bila predvidena za rušenje. Soške elektrarne so zato začele leta 1979 na reki Idrijci graditi nadomestno elektrarno, ki je bila končana leta 1981.

• Začetek obratovanja: 1909
• Ime vodotoka: Idrijca
• Skupni instalirani pretok: 2,06 m³/s
• Bruto padec: 16,3 m
• Število agregatov: 1
• Instalirana moč: 200 kW
• Tip generatorja: sinhronski
• Tip turbine: Francis
• Povprečna letna proizvodnja: 700 MWh
• Priklop na omrežje: 0,4 kV

HE je nastala na reki Koritnici nad zaselkom Možnica za potrebe rudnika svinca v Rablju. Z rudnikom, ki je potreboval elektriko predvsem za pogon strojev in vleko, je bila povezana po 6 kV kablu, speljanem skozi predor pod planinama Ruševa in Predelska glava. Med prvo svetovno vojno je poganjala tudi tovorno žičnico, s katero so Avstrijci oskrbovali svoje položaje na Rombonu.

• Začetek obratovanja: 1911
• Ime vodotoka: Koritnica
• Skupni instalirani pretok: 2,74 m³/s
• Bruto padec: 27 m
• Število agregatov: 2
• Instalirana moč: 530 kW
• Tip generatorja: sinhronski
• Tip turbine: Francis
• Povprečna letna proizvodnja: 2.300 MWh
• Priklop na omrežje: 20 kV

Brošura mHE Možnica

HE Mrzla Rupa na reki Idrijci je bila končana leta 1989. Gre za elektrarno derivacijskega tipa, ki jo sestavljajo ločno pregrado z vtokom, tlačni cevovod in strojnica. Ob njeni gradnji je mestni muzej Idrija s pomočjo Soških elektrarn obnovil znamenite Idrijske klavže, slovensko posebnost in pravo tehnično mojstrovino, nekdaj namenjeno spravilu lesa. Zajetje je locirano pod obstoječo pregrado klavž.

• Začetek obratovanja: 1989
• Ime vodotoka: Idrijca
• Skupni instalirani pretok: 0,4 m³/s
• Bruto padec: 239 m
• Število agregatov: 1
• Instalirana moč: 648 kW
• Tip generatorja: sinhronski
• Tip turbine: Pelton
• Povprečna letna proizvodnja: 1.600 MWh
• Priklop na omrežje: 20 kV

Ta derivacijska HE je bila zgrajena leta 1903, vendar jo je leta 1971 rudnik zaradi prevelikih stroškov vzdrževanja v primerjavi s tedaj nizko ceno električne energije zaprl. Čez deset let so Soške elektrarne začele z deli za njen ponovni zagon. Uporabile so del starih objektov, na novo pa so na novi lokaciji zgradile strojnico, del tlačnega cevovoda in objekte za oddajanje vode. Leta 1983 je bila HE pripravljena za ponovni zagon.

• Začetek obratovanja: 1983
• Ime vodotoka: Peklenska grapa
• Skupni instalirani pretok: 0,04 m³/s
• Bruto padec: 366 m
• Število agregatov: 1
• Instalirana moč: 125 kW
• Tip generatorja: asinhronski
• Tip turbine: Pelton
• Povprečna letna proizvodnja: 360 MWh
• Priklop na omrežje: 20 kV

Skupaj s HE Log sta bili zgrajeni za oskrbovanje gradbišča predvidene železnice po Soški dolini do Trbiža. Graditi so ju začeli leta 1927, končali 4 leta pozneje. Ko je bila ideja o gradnji železnice opuščena, so ju uporabili za elektrifikacijo gornjega Posočja. Gre za elektrarno derivacijskega tipa, ki je zgrajena na desnem bregu Soče pod Bovcem in uporablja vodno energijo potoka Gljun z izvirom pod Kaninom.

• Začetek obratovanja: 1931
• Ime vodotoka: Gljun
• Skupni instalirani pretok: 3,3 m³/s
• Bruto padec: 66 m
• Število agregatov: 1
• Instalirana moč: 1.720 kW
• Tip generatorja: sinhronski
• Tip turbine: Francis
• Povprečna letna proizvodnja: 5.300 MWh
• Priklop na omrežje: 20 kV

HE na reki Bači je začela obratovati leta 1931, ko je začel obratovati prvi agregat z močjo 16 kVA, drugi agregat, z močjo 480 kVA pa so zagnali leta 1934. Po 10 kVA daljnovodih je napajala Avče, Kanal in delno Brda. Leta 1937 je bil zgrajen še 10 kVA daljnovod proti Podbrdu z odcepom za Cerkno.

• Začetek obratovanja: 1931
• Ime vodotoka: Bača
• Skupni instalirani pretok: 4,3 m³/s
• Bruto padec: 12 m
• Število agregatov: 1
• Instalirana moč: 425 kW
• Tip generatorja: asinhronski
• Tip turbine: propeler
• Povprečna letna proizvodnja: 1.400 MWh
• Priklop na omrežje: 20 kV

Mala HE Podselo se nahaja v objektu desne trodelne zapornice, kjer je tudi vtok HE Doblar I. Že pri izgradnji pregrade v letu 1939 je bil postavljen t. i. hišni agregat - turbina in generator, ki naj bi služila kot rezervno napajanje na jezu v primeru izpada električne energije. Po vključitvi elektrarne v jugoslovanski elektroenergetski sistem se je kot vir rezervnega napajanja zagotovil dizel agregat. Tako je hišni agregat prenehal z obratovanjem. Namen rekonstrukcije mHE Podselo je vzpostaviti delovanje male HE ob sočasnem zagotavljanju ekološko sprejemljivega pretoka (Qes). Preko jezu Podselo je po koncesijski pogodbi za izkoriščanje vode za proizvodnjo električne energije potrebno zagotavljati ekološko sprejemljivi pretok Qes v vrednosti 1 m³/s v zimskem času in 0,8 m³/s v letnem času. Predpisan ekološko sprejemljiv pretok se je zagotavljal skozi obvodni cevovod mimo obstoječe turbine na jezu in deloma s priprtjem zapornic na jezu. S projektom obnove obstoječega hišnega agregata na jezu, ki je prvotno služil za rezervno napajanje pregrade, se je prejšnji agregat zamenjalo z novim, potopnim agregatom moči 135 kW, ki deluje v režimu 24/7 in bo letno proizvedel približno 1 GWh električne energije.

• Začetek obratovanja: 2022
• Ime vodotoka: Soča
• Skupni instalirani pretok: 1 m³/s
• Bruto padec: 17 m
• Število agregatov: 1
• Instalirana moč: 135 kW
• Tip generatorja: trifazni asinhroni
• Tip turbine: Kaplan
• Ocenjena letna proizvodnja: 700 MWh

Ta mala pretočna HE bila zgrajena leta 1995 na reki Tolminki brez možnosti akumuliranja vode. Ob njeni gradnji so Soške elektrarne v sodelovanju z ribiško družino Tolmin poskrbele tudi za ohranjanje endemične soške postrvi, ene najpomembnejših naravnih vrednot Posočja. Soška postrv, lepotica porečja Soče, je zaradi križanja s potočno postrvjo že ogrožena, zato so za njeno ohranitev na reki Tolminki uredili posebno ribogojnico. Deluje ob mali HE v zaselku Zalog, s katero si deli pregrado, dovodni kanal in izpust. Voda Tolminke, ki v zgornjem toku oblikuje globoka korita, služi najprej ribogojnici, nato pa še pridobivanju električne energije. V sklopu dvonamenskega objekta je tudi čistilna naprava, ki vodo pred iztekom nazaj v reko prečisti.

• Začetek obratovanja: 1995
• Ime vodotoka: Tolminka
• Skupni instalirani pretok: 3 m³/s
• Bruto padec: 5,4 m
• Število agregatov: 1
• Instalirana moč: 109 kW
• Tip generatorja: asinhronski
• Tip turbine: propeler
• Povprečna letna proizvodnja: 600 MWh
• Priklop na omrežje: 0,4 kV

HE je bila zgrajena leta 1985 na Trebušici, obratovati pa je začela naslednje leto. Je elektrarna derivacijskega tipa, ki jo sestavljajo planinsko zajetje in peskolov z vtokom, tlačni jekleni cevovod in strojnica.

• Začetek obratovanja: 1985
• Ime vodotoka: Trebušica
• Skupni instalirani pretok: 0,9 m³/s
• Bruto padec: 110 m
• Število agregatov: 2
• Instalirana moč: 760 kW
• Tip generatorja: sinhronski
• Tip turbine: Pelton
• Povprečna letna proizvodnja: 2.100 MWh
• Priklop na omrežje: 20 kV

Hidroelektrarna je začela obratovati leta 1989. Njena posebnost je, v dvojni funkciji objekta, saj služi tako za proizvajanje elektrike kot tudi za dobavo pitne vode za širše območje Tolmina. Med osemindvajsetimi elektrarnami, s katerimi podjetje danes razpolaga, je po količini proizvedene električne energije na šestem mestu. Leži na istoimenskem vodotoku in je s svojevrstno ureditvijo zgleden primer lepega in koristnega sodelovanja gospodarstva in lokalnega prebivalstva. Rezultati raziskav o možnosti oskrbe s pitno vodo na območju Tolmina z zajetjem rečice Zadlaščice, ki izvira na južnem pobočju planine Razor, približno 800 metrov od naselja Tolminske Ravne, so pokazali, da je mogoče tukajšnjo vodo uporabljati tudi za pridobivanje energije. Objekt zajetja leži pod planino Razor, od koder voda po skoraj 3 kilometre dolgem tlačnem cevovodu odteka v dolino, kjer je zgrajena elektrarna z dvema agregatoma. Poleg elektrarne je v isti zgradbi tudi črpališče za tolminski vodovod s tremi črpalkami s skupno prečrpovalno močjo 100 litrov na sekundo.
HE Zadlaščica leži na varovanem območju Triglavskega narodnega parka (TNP), zato je bilo treba pri načrtovanju njene postavitve upoštevati stroge zahteve TNP in jo umestiti v okolje na čim manj opazen način. Tlačni cevovod je med drugim večinoma speljan pod zemljo. Strojnica in črpalnica vode za vodovod sta postavljeni v zelo ozki strugi reke Zadlaščice, zato je obseg objekta zmanjšan na najmanjše možne dimenzije. Strojnica HE je bila zasnovana kot objekt brez posadke in ima zgolj nujne tehnološke prostore, postavljene v zgornjo etažo. Elektrarna je lokalno avtomatizirana, možno pa jo je tudi daljinsko upravljati iz območnega centra vodenja Soških elektrarn Nova Gorica.

• Začetek obratovanja: 1989
• Ime vodotoka: Zadlaščica
• Skupni instalirani pretok: 2,2 m³/s
• Bruto padec: 440 m
• Število agregatov: 2
• Instalirana moč: 8.000 kW
• Tip generatorja: sinhronski
• Tip turbine: Pelton
• Povprečna letna proizvodnja: 35.000 MWh
• Priklop na omrežje: 20 kV