Elektrifikacija na Primorskem med obema vojnama

V Renčah na reki Vipavi je pričela obratovati elektrarna s Francisovo turbino. Šest let kasneje so jo odkupili bratje Štibelj iz Renč. Z obratovanjem preneha leta 1933, ko so jo prevzeli Italijani.

Tega leta sta bili zgrajeni elektrarni Plužna (na potoku Gljun v bližini Bovca) in Log (na Mangartskem potoku) za oskrbovanje gradbišča predvidene železnice po Soški dolini do Trbiža. Z opustitvijo ideje o gradnji železnice so ju uporabili za elektrifikacijo gornjega Posočja. Elektrarna v Logu ima vgrajene Peltonove, v Plužni pa Francisove turbine.

Italijan Luigi Corvi je pričel graditi elektrarno Podmelec na Bači, ki z električno energijo oskrbuje Avče, Kanal in delno tudi Brda.

Italijani so na hudourniku Hubelj zgradili hidroelektrarno z istim imenom. Takrat je bila to najmočnejša elektrarna na Primorskem, ki je z električno energijo oskrbovala tekstilno industrijo v Ajdovščini, kasneje pa tudi Idrijo, Postojno in Ilirsko Bistrico.

V Spodnji Idriji je za potrebe idrijskega rudnika živega srebra začela obratovati elektrarna Marof. Elektrarno je pred drugo svetovno vojno začela graditi že Avstro–Ogrska monarhija, po medvojni gradbeni prekinitvi pa so jo dokončali Italijani. Soške elektrarne so med leti 1983-85 hidroelektrarno Marof obnovile, tako da obratuje še danes.

Pričela se je gradnja 40 metrov visoke pregrade Podselo za hidroelektrarno Doblar, ki je ustvarila 80 hektarjev veliko akumulacijsko jezero.

Obratovati je začela hidroelektrarna Doblar. V strojnico so bili vgrajeni trije agregati s Francisovo turbino in trije sinhroni trifazni generatorji.

Obratovati je začela hidroelektrarna Plave. Hidroelektrarna Plave ima v Ajbi betonsko pregrado, ki je ustvarila 30 hektarjev veliko akumulacijsko jezero. Zaradi majhnega padca Soče je bila elektrarna zgrajena z nizko instaliranim pretokom. Hidroelektrarni Doblar in Plave, sta bili takrat največji in tehnološko najbolj izpopolnjeni hidroelektrarni v Sloveniji.