Elektrifikacija na Primorskem pred prvo svetovno vojno

Uprava rudnika živega srebra v Idriji je zagnala hidroelektrarno s Francisovo turbino, ki je služila za elektrifikacijo glavnega rudniškega obrata.

Na Hublju v Ajdovščini sta bili zgrajeni dve elektrarni s Francisovo turbino. Prva je bila namenjena predelavi bakra in izdelavi bakrenih izdelkov, druga pa je bila postavljena v tekstilni tovarni.

Uprava rudnika Idrija je na Peklenskem potoku zgradila hidroelektrarno Pečnik, v katero je bila vgrajena Peltonova turbina. Elektrarna je prenehala obratovati leta 1971. Soške elektrarne so jo ponovno usposobile za obratovanje leta 1983, električno energijo pa proizvaja še danes.

Idrijska občina je izvedbo elektrifikacije celotnega kraja zaupala Josipu Kogovšku, lastniku mlina in žage na reki Idrijci. Kogovškova elektrarna je obratovala do leta 1933, ko je oskrbo Idrije prevzela italijanska družba.

Za potrebe rudnika je bila zgrajena tudi hidroelektrarna Idrija - mesto. Zaradi majhnega vodnega dotoka je bila sprva mišljena kot kombinirana elektrarna z dizelskimi motorji. V kasnejših obdobjih je bila večkrat dograjena. Elektrarna obratuje še danes, pri čemer jo napaja voda iz 400 let starih vodnih kanalov – rak.

Za potrebe mesta in bližnje okolice je bila v Kobaridu zgrajena elektrarna Pri treh mlinih s Francisovo turbino. Elektrarna je obratovala do leta 1930, ko so Italijani vključili Kobarid z okolico v svoje daljnovodno omrežje.