Novice
Skupina HSE načrtuje in izvaja ključne energetske investicije v obnovljive vire energije
V naših razvojnih načrtih energiji vode namenjamo posebno pozornost, kar je skladno z nedavno posodobljenim Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN). Ta namreč v naslednjih letih predvideva razvoj dodatnih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz vodnih virov v Sloveniji. Naša država je izjemno bogata z vodnimi viri in se ponaša z več kot 25.000 kilometri vodotokov, ki zagotavljajo visoko vodnatost in stabilen vodni režim skozi vse leto. To pa je ključno za izkoriščanje vodnega vira kot obnovljivega vira energije, ki velja za eno najbolj trajnostnih oblik pridobivanja električne energije, in to iz hidroelektrarn, ki ne povzročajo emisij toplogrednih plinov. Hidroelektrarne skupine HSE so zasnovane in delujejo v skladu z najnovejšimi okoljskimi standardi ter po načelu večnamenskosti, kar pomeni minimalni vpliv na ekosisteme in okolje ob hkratnih pozitivnih vplivih na upravljanje vodotokov in poplavno varnost.
Trenutno največji slovenski energetski projekt na področju pridobivanja električne energije iz vode, ki poteka pod okriljem HSE, je gradnja hidroelektrarn na srednji Savi. Za prvi segment (Suhadol, Trbovlje in Renke) že poteka umeščanje v prostor in je trenutno v fazi dopolnjevanja mnenj na izdelano študijo variant, uredbo o najustreznejši varianti, prav tako je v fazi dopolnjevanj okoljsko poročilo. Prve tri hidroelektrarne na srednji Savi bodo imele predvideno skupno inštalirano moč 101 MW, ocenjena letna proizvodnja pa bo 403 GWh, kar zadostuje za oskrbo 100.000 povprečnih gospodinjstev. S tem bomo pomembno prispevali k načrtovanemu razvoju velikih hidroelektrarn v obdobju 2020-2040, saj NEPN predvideva povečanje inštalirane moči velikih HE za 143 MW do leta 2040.
S povečanjem deleža obnovljivih virov energije za proizvodnjo električne energije se veča tudi volatilnost proizvodnje električne energije. Zato narašča tudi potreba po storitvah izravnave, kar s pridom izkoriščajo črpalne hidroelektrarne, ki zagotavljajo ustrezno fleksibilnost. Projekt črpalne HE Kozjak, ki bo druga tovrstna elektrarna v skupini HSE in Sloveniji nasploh, je v fazi izvajanja strokovnih podlag za presojo vplivov na okolje in izvajanja tehničnih podlag, vse v okviru postopka pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja. Črpalna HE Kozjak je strateškega pomena in je kot takšna uvrščena v strateške dokumente tako DEM, skupine HSE kot tudi ELES in NEPN. Črpalne HE so namreč najbolj razširjena, največja in najzanesljivejša tehnologija shranjevanja električne energije v Evropi in imajo v več državah pomembno vlogo pri zagotavljanju sistemskih storitev in uravnoteženju tako porabe kot proizvodnje iz OVE. V prostor si poleg te in črpalne HE Avče, ki že obratuje pod okriljem Soških elektrarn Nova Gorica, želimo umestiti še kakšno dodatno črpalno hidroelektrarno, saj pričakujemo, da bo potreba po tovrstnih proizvodnih objektih v prihodnje naraščala.
Omeniti velja še obnovo in nadgradnjo hidroelektrarne Formin, ki bo potekala v letih 2027 do 2029 in ki bo omogočila nadaljnje obratovanje elektrarne, hkrati pa njeno moč povečala za dodatnih 14,6 MW (iz trenutnih 116 MW na 130,6 MW moči) oziroma dodatnih 40 GWh proizvedene električne energije na leto, kar je enako, kot če bi zgadili 40 MW fotovoltaično elektrarno. Podobno tudi Soške elektrarne Nova Gorica pripravljajo dokumentacijo in vodijo postopke za obnovo in nadgradnjo hidroelektrarne Solkan. Cilj in namen rednih obnov in investicijskega vzdrževanja sta podaljšanje življenjske dobe obstoječih hidroelektrarn in izboljšanje energetske učinkovitosti proizvodnih objektov. Z vgradnjo sodobnejših in naprednejših tehnologij pa se zmanjšujejo tudi negativni vplivi na okolje ter večajo izkoristki naprav in postrojev.
Številne priložnosti se kažejo tudi v sočasnem izkoriščanju vodnih in obvodnih površin za pridobivanje električne energije. Na brežinah HE Zlatoličje deluje 2,5 MW sončna elektrarna, načrtovani potencial sončnih elektrarn na brežinah HE Formin in HE Zlatoličje pa je kar 30 MW. Na lokaciji zgornje akumulacije črpalne hidroelektrarne Avče na Kanalskem Vrhu bo družba SENG postavila sončno elektrarno moči 8,2 MW. Na gladini Družmirskega jezera v Velenju pa načrtujemo postavitev prve plavajoče fotovoltaične elektrarne v Sloveniji.
Pri gradnji in energetski izrabi vodnega potenciala naših rek ves čas upoštevamo okoljevarstvene zahteve in načela trajnostnega razvoja, ob hkratnem zagotavljanju poplavne varnosti in primernega življenjskega prostora za vodne organizme, urejanja in vzdrževanja brežin,razvoja turizma itd. Skupaj s lokalnimi skupnostmi in drugimi deležniki si prizadevamo, da bi naše hidroelektrarne ne le zagotavljale zanesljivo oskrbo z električno energijo, temveč tudi prispevale k ohranjanju narave za prihodnje generacije. Njihova uspešna obnova in modernizacija ter razvoj novih projektov so ključni koraki k trajnostni, zeleni prihodnosti.
Služba za odnose z javnostmi in tržno komuniciranje HSE