datum: 02.06.2020
Pred desetimi leti je začela obratovati prva in zaenkrat edina črpalna hidroelektrarna v Sloveniji, to je ČHE Avče. ČHE Avče proizvaja obnovljivo električno energijo, hkrati pa jo lahko skladišči za obdobja, ko so potrebe po električni energiji največje. Ker gre za prvo tovrstno elektrarno v Sloveniji, je bila gradnja elektrarne svojevrsten izziv v vseh pogledih – umeščanje v prostor, gradnja, iskanje optimalnih tehničnih rešitev …
Srce elektrarne predstavlja reverzibilni agregat, ki obratuje z močjo 185 MW v turbinskem in z močjo 180 MW v črpalnem režimu. Agregat je izveden tako, da omogoča spreminjanje hitrosti vrtenja, kar omogoča večjo prilagodljivost elektroenergetskemu sistemu. Akumulacijski bazen prostornine 2,2 milijona m3 je zgrajen v naravni kotanji v bližini vasi Kanalski Vrh in se razteza na površini 15 hektarjev. Vodotesnost bazena na brežinah zagotavlja dvoslojna asfaltna obloga, ki je nanešena na 30 cm tamponski podlagi. Asfaltna plast je pred staranjem in drugimi vremenskimi vplivi zaščitena z vročim bitumenskim mastiksom. Za izvedbo obloge je bila uporabljena posebna tehnologija s prilagojeno opremo za vgradnjo asfaltnih plasti pri večjih naklonih. Dovodni tunel povezuje zgornji bazen s tlačnim cevovodom. Tunel je dolg 697 m in premera 3,90 m. Pred prehodom dovodnega tunela v jekleni tlačni cevovod je zgrajen vodostan. Tlačni cevovod dolžine 1.567 m poteka po pobočju Avškega Kuka in povezuje dovodni tunel s strojnico. Trasa cevovoda je razdeljena na zgornji odsek nadzemnega cevovoda in spodnji odsek podzemnega cevovoda.
Zamisel o črpalni hidroelektrarni, ki s svojim delovanjem omogoča bolj ekonomično izrabo vodnega vira, je nastala predvsem zaradi neugodne strukture električne energije. S pojavom in vključitvijo ti. novih obnovljivih virov v omrežje, pa se je pomen črpalne hidroelektrarne še okrepil, saj se je struktura energetske bilance dodatno spremenila. Spremembe pa zahtevajo večje prilagoditve energetskega sistema, predvsem potrebo po hranilnikih električne energije. Preobrazba v nizkoogljično družbo je namreč mogoča le s premišljeno in trajnostno naravnano razvojno politiko. ČHE Avče omogoča sistemsko rezervo električne energije, ki jo je mogoče hitro in učinkovito vključiti v omrežje, prinaša tudi vrsto drugih pridobitev, kot so regulacija napetosti in kompenzacija jalove energije. Vse omenjene storitve izboljšujejo delovanje elektroenergetskega sistema že danes, s povečanjem deleža novih obnovljivih virov pa bodo omenjene storitve še bolj ključne za nemoteno delovanje celotnega sistema.
Že v postopku umeščanja črpalne HE Avče v prostor bile izdelane številne študije, prav tako je bila že v fazi načrtovanja objekta vključena široka paleta deležnikov, in sicer od strokovnjakov iz različnih področij do lokalne javnosti. Raziskalo in preverilo se je vse možne vplive elektrarne na okolje, hkrati se je preverilo tudi možnosti razvoja turizma in drugih pozitivnih vplivov na regionalni razvoj. Prostoru se je tako dalo nove potenciale namembnosti. Z domišljeno umestitvijo v prostor, ki v kar največji meri izkorišča naravne značilnosti pokrajine, elektrarna tako generira nove razvojne možnosti. Tako je akumulacijski bazen zgrajen v naravni kotanji v bližini vasi Kanalski Vrh in se razteza na površini 15 hektarjev. Hkrati elektrarna izkorišča že obstoječo akumulacijo Ajba, ki je akumulacija za elektrarn Plave I in II in tako dopolnjuje verigo hidroelektrarn na reki Soči.
Objekt ČHE Avče sestavljajo: zgornji akumulacijski bazen na Kanalskem Vrhu, dovodni tunel, tlačni cevovod, strojnica, ki se nahaja na levem bregu Soče ob izlivu potoka Avšček in spodnji vtočno-iztočni objekt (že obstoječa akumulacija Ajba za HE Plave).
Kronologija izgradnje in mejniki obratovanja ČHE Avče
Pridobitev gradbenega dovoljenja in postavitev temeljnega kamna | september 2004 |
Izgradnja objekta je obsegala: Pripravljalna dela, glavna gradbena dela, dobavo in montažo turbine/generatorja, dobavo in montažo cevovoda in hidromehanske opreme, dobavo in montažo dvigal in ostale elektro opreme ter izvedbo priključnega daljnovoda. | januar 2005 – september 2009 |
Prva polnitev sistema: cevovod, dovodni tunel in akumulacija po fazah do max. kote | september - oktober 2009
|
Uspešno opravljen tehnični pregled | oktober 2009 |
Pričetek poskusnega obratovanja ter zagonski in funkcionalni poskusi | januar 2010 |
Pričetek rednega komercialnega obratovanja | april 2010 |