18. november je dan, ko Soške elektrarne Nova Gorica praznujejo svoj rojstni dan. Na ta dan so leta 1947,  po priključitvi Primorske k Jugosla­viji, domači strokovnjaki od italijanskih kolegov prevzeli v upravljanje elektrarne na Soči in na njenih pritokih. Na območju Primorske je takrat delovalo de­set hidroelektrarn s skupno instalirano močjo 52 MW, ki so jih v obdobju med obema vojnama zgradile italijanske družbe. Hidroelektrarni Doblar in Plave sta bili ta­krat največji in najmodernejši v Sloveniji. Zgrajeni sta bili le malo pred začetkom druge svetovne vojne. Skupaj z malimi elektrarnami na Gradišču, v Ajdovščini, Pod­melcu, Podbrdu, Tolminu, Plužni, Možnici in Logu pod Mangartom sta proizvedli kar 40 odstotkov električne energije v Sloveniji.

Po drugi svetovni vojni kar štirideset let na Soči ni zrasel noben nov proizvodni objekt, kljub velikim prizadevanjem. Največjo prelomnico je pomenil začetek gradnje velike elektrarne Solkan, ki je leta 1984 začela z obratovanjem. Po in­stalirani moči je to druga največja elektrarna na Soči s povprečno letno proizvodnjo 110 GWh električne energije. V takratni državi je bila to prva elektrarna brez stalne posadke, popolnoma avtomatizirana in daljinsko vodena iz območnega centra vodenja, ki je v Soških elektrarnah začel obratovati leta 1970. Med večje objekte spada tudi leta 1989 zgrajena hidro­elektrarna Zadlaščica, pomembna tudi zaradi dvojne namembnosti. Poleg proizvodnje električne energije omogoča tudi oskrbo s pitno vodo za celotno območje Tol­mina in Mosta na Soči.

V obdobju od 1965 do 1990 so So­ške elektrarne skrbele tudi za prenos električne energije in veliko investirale v prenosno omrežje. Leta 1991 je bila dejav­nost prenosa električne energije izločena in prenesena na novoustano­vljeno podjetje ELES s sedežem v Ljubljani.

Ob koncu sedemdesetih let so se začele investicije v male elektrarne in do leta 2005 jih je bilo zgrajenih kar štirinajst, največ v osemdesetih in devetdesetih letih.

Leta 1996 je podjetje začelo zahtevno gradnjo elektrarn Doblar 2 in Plave 2, ki sta začeli obratovati leta 2002. Projekt predstavlja obnovo obstoječih hidroelektrarn in doinstalacijo z izgradnjo dveh novih hidroenergetskih objektov na Soči. Po končani izgradnji so vzporedne elektrarne Doblar 1 in 2 ter Plave 1 in 2, ki delujejo na osnovi ene zajezitve, omogočile poenotenje instaliranega preto­ka ter boljše izkoristke pretokov Soče za celo verigo elektrarn. Moč verige se je povečala kar za 77 odstot­kov.

V letu 2003 je bil zgrajen nov center vodenja Soških elektrarn ter ponovno vzpostavljeno vodenje verige elektrarn na Soči in daljinski nadzor malih hidroelektrarn.

Leta 2004 so Soške elektrarne začele novo veliko investicijo. Pri­dobljeno je bilo namreč gradbeno dovoljenje za izgradnjo črpalne hidroelektrarne Avče, prve in zaenkrat edine črpalne hidroelektrarne v Sloveniji, ki je pričela obratovati leta 2009.

Lani se je začela gradnja male HE Kneža na istoimenskem vodotoku. Na vodotoku Kneža ima SENG že dve mali HE, še ena elektrarna pa je v rokah zasebnikov. Mala HE Kneža je zasnovana kot pretočna elektrarna s planinskim zajetjem, brez možnosti akumuliranja vode. V strojnici je predviden en agregat s Francis turbino. Ocenjena letna proizvodnja je 3,3 GWh.

V zadnjih dvajsetih letih so Soške elektrarne doživele tudi nekaj statusnih sprememb. Z uveljavitvijo Ener­getskega zakona 15. 10. 1999 družba ni več javno podjetje, temveč tržna gospodarska družba. V letih 2002 in 2003 je z državo podpisala koncesijsko pogodbo za gospodarsko izkoriščanje Soče, Idrijce, Bače in drugih vodotokov za proizvodnjo električne energije. Leta 2001 so se Soške elektrarne kapitalsko povezale s Holdingom Slovenske elektrarn d.o.o. (HSE), od avgusta 2007 pa so v 100-odstotni lasti HSE.

Zgodovina Soških elektrarn se preveša v osmo desetletje. Ves čas so Soške elektrarne skrbele za optimalno obratovanje hidroelektrarn. A vodnega potenciala družba ne izrablja za vsako ceno, temveč odgovorno in v sožitju z naravnim in družbenim okoljem. Temu načelu je podjetje zvesto od svojih začetkov do danes.

MOŽJE NA ČELU SENG

Prvi direktor Soških elektrarn je bil Lado Kerševan iz Nove Gorice. Kerševan je celotno poklicno pot posvetil elektrogospodarstvu, največ časa pa je bil zaposlen prav v podjetju Soške elektrarne. Leta 1950 je prevzel mesto direktorja in kar petindvajset let ostal na čelu podjetja. Za zbornik, ki je nastal ob 60. obletnici družbe, je s ponosom povedal, da smo si Slovenci uspeli v nekdanji Jugoslaviji izboriti pomemben objekt, in sicer postavitev razdelilne postaje v Divači in ne v Matuljah pri Reki, kot so to načrtovali Hrvati. Za ta dosežek gre zasluga tudi Soškim elektrarnam.

Od leta 1976 do leta 2002 je Soške elektrarne vodil Valentin Golob, z današnjega gledišča je to precej dolga doba. V podjetje Soške elektrarne je prišel iz podjetja Meblo in je na čelu podjetja ostal do upokojitve. Že ob njegovem prihodu, eno leto po podpisu Osimskih sporazumov, se je pokazala možnost izgradnje hidroelektrarne v Solkanu. Ta projekt se je tudi uresničil in HE Solkan je pričela obratovati leta 1984. Pod njegovim vodstvom je bila zgrajena tudi HE Zadlaščica, ki poleg proizvodnje obnovljive energije, služi tudi kot vodovodno zajetje za Tolmin in okolico. Tik pred zaključkom uspešne poklicne poti, sta začeli obratovati tudi vzporedni hidroelektrarni na Soči, in sicer Doblar 2 in Plave 2.

Leta 2003 je dolgoletnega direktorja Valentina Goloba nasledil Vladimir Gabrijelčič, ki je vso svojo poklicno pot zapisal Soškim elektrarnam. Vodenje Soških elektrarn je opravljal tri polne mandate. Ob upokojitvi konec leta 2014 je poudaril, da je njegov največji dosežek prav to, da so sodelavci uspeli prepoznati izzive in novosti ter tako peljali družbo po poti razvoja. Po njegovem mnenju so največji kapital uspešnega in sodobno usmerjenega podjetja prav zaposleni, njihovo znanje in zavzetost. V času njegovega vodenja je bila zgrajena prva črpalna hidroelektrarna v Sloveniji, to je ČHE Avče.

V začetku leta 2015 je vodenje družbe prevzel Marjan Pintar, ki izpostavlja, da se je v zadnjih letih v energetiki veliko spremenilo. Proizvodnja električne energije se je od strateške dejavnosti posebnega družbenega pomena prelevila v običajno tržno dejavnost. Cene na trgu električne energije so strmo padle, ukrepi energetske politike Evropske unije so korenito posegli v cenovna razmerja. V takšnih razmerah je podjetje usmerjeno v optimizacijo postopkov dela in zmanjševanje stroškov ob hkratnem zagotavljanju zanesljivosti proizvodnje in varnem obratovanju.

126 zaposlenih, ki danes tvorijo celotni kolektiv Soških elektrarn Nova Gorica je ponosnih tako na bogato tehniško dediščino kot na reko, ki jim je zaupana v upravljanje. Ob rezultatih, ki jih družba dosega pa pogumno zrejo tudi v prihodnost, novim izzivom naproti.

70 let energije, ki povezuje in navdihuje.PDF