Razmišljanja o energetski izrabi Soče segajo še v čas Avstro-Ogrske, ko je bila ustanovljena prva vodomerna služba. Po prvi svetovni vojni so z raziskavami za gradnjo elektrarne Doblar 1 nadaljevala italijanska podjetja, leta 1936 pa je specializirano podjetje Rodi iz Milana že predložilo načrt zajezitve. Takoj za tem se je pričela gradnja in HE Doblar 1 je kot prva pričela obratovati prej kot v treh letih. Do leta 1947 je elektrarna Doblar proizvajala energijo za takratno italijansko energijsko omrežje.
V obdobju po drugi svetovni vojni sta HE Doblar 1 in Plave 1 s svojimi zmogljivostmi zadovoljevali kar 40 % slovenskih potreb po električni energiji. Leta 1979, po štiridesetih letih obratovanja, je bila iztrošena oprema, predvsem turbine in generatorji, zamenjana s sodobnejšo opremo domačih proizvajalcev.

• Začetek obratovanja: 1939
• Instalirani pretok (m³/s): 75
• Bruto padec (m): 45,4
• Število agregatov: 3
• Instalirana moč (MW): 30
• Tip generatorja: sinhronski
• Tip turbine: francis
• Povprečna letna proizvodnja (GWh): 150
• Odvod v omrežje (kV): 110
• Padavinsko področje (km²): 1150
• Dolžina cevovoda (m): 3567
• Premer cevovoda (m): 5,6
• Dopustno nihanje bazena (m): 2
• Koristna prostornina bazena (m³): 1500000

Katalog Rekonstrukcija HE Doblar

Brošura HE Doblar 1, 2

Projekt za izgradnjo nove elektrarne je bil zastavljen tako, da bi nova elektrarna HE Doblar 2 v kar največji meri izkoristila že obstoječe objekte in naprave HE Doblar 1.
Obe elektrarni, HE Doblar 1 in HE Doblar 2, sta lokalno avtomatizirani in daljinsko vodeni iz centra vodenja Soških elektrarn Nova Gorica.

• Instalirani pretok (m³/s): 105
• Bruto padec (m): 48,5
• Število agregatov: 1
• Instalirana moč (MW): 40
• Tip generatorja: sinhronski
• Tip turbine: kaplan
• Povprečna letna proizvodnja (GWh): 199
• Odvod v omrežje (kV): 110
• Dolžina cevovoda (m): 3900
• Premer cevovoda (m): 6,5
• Dopustno nihanje bazena (m): 2
• Koristna prostornina bazena (m3): 1500000

Katalog Rekonstrukcija HE Doblar

Brošura HE Doblar

V obdobju po II. svetovni vojni je HE Plave 1 s svojimi zmogljivostmi oskrbovala slovensko Primorje in Istro, skupaj s HE Doblar 1 pa sta pokrivali 40 % takratnih slovenskih potreb po električni energiji. HE Plave 1 obratuje od vsega začetka brez večjih vzdrževalnih del zelo kvalitetno. Vsa primarna oprema je še vedno originalna, v teku je bila le postopna obnova elektrarne, ki je zajemala zamenjavo iztrošene opreme in preureditev za popolno lokalno avtomatizacijo in daljinsko vodenje iz območnega centra vodenja.

• Začetek obratovanja: 1940
• Instalirani pretok (m³/s): 75
• Bruto padec (m): 29
• Število agregatov: 2
• Instalirana moč (MW): 15
• Tip generatorja: sinhronski
• Tip turbine: kaplan
• Povprečna letna proizvodnja (GWh): 80
• Odvod v omrežje (kV): 110
• Padavinsko področje (km²): 1170
• Dolžina cevovoda (m): 6542
• Premer cevovoda (m): 6,3
• Dopustno nihanje bazena (m): 4
• Koristna prostornina bazena (m³): 500000

Brošura HE Plave 1, 2

HE Plave 2 je nastala na osnovi izsledkov o bolj učinkovitem izkoriščanju razpoložljive vodne energije. Z njeno postavitvijo se obremenitev okolja ni bistveno povečala, saj elektrarna v največji možni meri izkorišča objekte in infrastrukturo prvotne HE Plave 1. Nova vodostanska jaška in dovodni tunel so zgrajeni pod zemljo. Tunel je narejen v tlačni izvedbi in poteka vzporedno s tunelom HE Plave 1. Pri njeni gradnji je bila prvič v Sloveniji uporabljena nova tehnologija za gradnje dovodnih predorov, ki je omogočila začasni podzemni izkop in postavitev posebej za to izdelanih betonskih segmentov za oblaganje sten predorov (tunnel boring machine).
Elektrarna je lokalno avtomatizirana in daljinsko vodena iz centra vodenja Soških elektrarn v Novi Gorici.

• Začetek obratovanja: 2002
• Instalirani pretok (m³/s): 105
• Bruto padec (m): 27,5
• Število agregatov: 1
• Instalirana moč (MW): 20
• Tip generatorja: sinhronski
• Tip turbine: kaplan
• Povprečna letna proizvodnja (GWh): 116
• Odvod v omrežje (kV): 110
• Padavinsko področje (km²):
• Dolžina cevovoda (m): 5570
• Premer cevovoda (m): 6,5
• Dopustno nihanje bazena (m): 4
• Koristna prostornina bazena (m³): 500000

Brošura HE Plave 1, 2

HE Solkan je tipična klasična pretočna elektrarna. Prve projekte zanjo je že leta 1899 predlagal berlinski AEG, sledili pa so še italijanski Generalni načrt hidroenergetske izrabe Soče iz leta 1938, Osnovni energetski projekt Soče iz leta 1959 in končno idejni projekt HE Solkan iz leta 1964, ki pa je šele konec sedemdesetih let pripeljal do investicijskega načrta. V tem izjemno dolgem obdobju je bila izdelana vrsta topografskih in geoloških študij, geomehanskih raziskav in hidravličnih raziskovalnih del, narejene so bile modelne raziskave pretočnih polj. Sledile so še raziskave o vplivu bazena na okolje in nizvodno strugo ter raziskava o stabilnosti brežin in zavarovanju ceste in železnice. Še posebej pomembne so bile raziskave o vplivu akumulacije na črpališčih Mrzlek in Prelesje, ki predstavljata nepogrešljiv vir pitne vodne za vodovodno zajetje Brda. Dveletni ciklus dnevnih opazovanj in spremne študije so dali potrebna zagotovila, da zajezitev ne bo povzročila vdora vode iz Soče. Prva dela so se začela šele dve leti po tem, ko so stopili v veljavo Osimski sporazumi leta 1979, leta 1980 pa so bile v projekt vključene tudi novejše raziskave izkoriščanja vodnih virov, na osnovi katerih je bila sprejeta odločitev o postavitvi treh enakih agregatov s požiralnostjo po 60 m³/s.
Elektrarna je lokalno avtomatizirana in daljinsko vodena iz centra vodenja Soških elektrarn v Novi Gorici.

• Začetek obratovanja: 1984
• Instalirani pretok (m³/s): 180
• Bruto padec (m): 20,55
• Število agregatov: 3
• Instalirana moč (MW): 32
• Tip generatorja: sinhronski
• Tip turbine: kaplan
• Povprečna letna proizvodnja (GWh): 105
• Odvod v omrežje (kV): 110
• Padavinsko področje (km²): 1632
• Dopustno nihanje bazena (m): 1,5
• Koristna prostornina bazena (m³): 1000000

Brošura HE Solkan